Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 4.

• Slovenski škofje ostro proti evtanaziji: Samomor s pomočjo je nesprejemljiv!
• Jeruzalemski patriarh po 200 dneh vojne v Gazi: rešitev dveh držav je neizogibna
• Umetna inteligenca vse bolj prisotna tudi na verskem področju.
• Mineva četrt stoletja od smrti podraškega župnika, prevajalca Svetega pisma in profesorja Otmarja Črnilogarja.
• Karitas na avstrijskem koroškem zaposlujejo migrante in pribežnike.

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Dr. Grobelnik o izjemnem vzponu umetne inteligence

V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.

Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.

Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

Novice iz življenja Cerkve dne 29. 12.

• V Ljubljani se je začelo taizeisko srečanje mladih, pozdrav jim je namenil tudi papež Frančišek.
• V Gorici in Novi Gorici v nedeljo pohod za mir z naslovom Umetna inteligenca in mir.
• Jezuiti na rednem letnem srečanju tudi o aferi Rupnik.
• Pri Frančiškanih na Tromostovju se je kardinal Rode udeležil duhovno-kulturnega večera pod naslovom Frančiškov božič – 800 let od prvih jaslic.
• Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal Zavetišče za brezdomce v Celju.
• Ravnatelj koroške Caritas sodelavcem in prostovoljcem hvaležen za pomoč.

S škofom o etičnih izzivih današnjega divjega tehnološkega razvoja

V zadnjih letošnjih Globinah smo gostili ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika. Izhodišče pogovora so bile aktualne teme, s katerimi se srečuje današnji svet: umetna inteligenca, genetsko spremenjeni organizmi in snovi človeškega izvora. Na izzive, ki odpirajo številna vprašanja, išče odgovore tudi novoustanovljena Komisija za etiko Evropskih škofovskih konferenc, njen predsednik je od letošnjega marca naš gost dr. Jamnik.